Ep o vitezu Parzivalu
Ep o vitezu Parzivalu sodi v vrh evropske in svetovne literarne dediščine in kulturne podstati zahodnega sveta
V evropski in svetovni literarni zgodovini med najpomembnejša literarna dela prištevamo tudi legendo o vitezu Parzivalu nemškega avtorja Wolframa von Eschenbacha. Parzival je roman v verzih, ki opisuje težnjo po realizaciji lastnega jaza in ustreznem razumevanju Boga in življenja. Roman je nastal v prvem desetletju 13. stoletja in se uvršča med srednjeveško književnost, v originalu je napisan v srednji visoki nemščini. Osrednji lik romana je vitez Parzival, ki na poti iskanja svetega grala spoznava zakonitosti življenja in tudi, kaj sveti gral dejansko je. V literarnem delu »Parzival« sveti gral ni kelih, ampak je kamen imenovan „lapsit exillis“. Roman sestavlja 16 knjig, v skupni dolžini 24 812 verzov. Osrednja tematika je viteštvo v najširšem pomenu te besede in pot ki vodi med junaštvom in duhovnostjo pri doseganju le tega.
Geografska umestitev slovenske Štajerske in Ptuja z okolico v literarno delo o vitezu Parzivalu
Spoznanje o Bogu in svetem gralu Parzival doseže v deveti knjigi od šestnajstih, ki v analitičnem oziru predstavlja vrhunec tega romana. Vsebino devete knjige je avtor Wolfram von Eschenbaach umestil v okolje današnje Slovenske Štajerske, tako da se na Parzivalovi poti pojavijo konkretne lokacije današnjega Ptuja, Hajdine (Gandin), Borla (Anckhenstein), Rogatca (Rohitsch), jame Belojače in Celja. Ob tem je treba posebej izpostaviti, da so slednja imena edine realne geografske lokacije v romanu, ki jih je možno nedvoumno lokalizirati in obiskati tudi danes. Slovenska Štajerska tako predstavlja edinstveno lokacijo, saj lahko upravičeno rečemo, da je to področje, kjer je Parzival doživel razsvetljenje in duhovno katarzo.
